Mikrokomedoni, ki so predstopnja komedona, so 100 krat številčnejši od vidnih lezij na koži in so najpogosteje odgovorni za kronično naravo aken. So vnetna žarišča, tleči ogenj, ki se še lahko pogasi s pravočasno terapijo, ki regulira prekomerno izločanje sebuma in povečano poroževanje celic.
Akne so najpogostejša dermatoza
Akne so najpogostejša dermatoza današnjih dni in so velik problem, ki prizadene enakovredno oba spola. Najpogosteje se pojavijo pri adolescentih in mladih odraslih osebah. Nekateri avtorji navajajo podatek, da ima 12 odstotkov žensk starejših od 25 let in trije odstotki oseb med 35 in 44 letom akne.
Spremembe na koži se pojavijo malo prej pri deklicah, medtem ko so težje oblike aken bolj pogoste pri dečkih.
Najpogostejše mesto nastanka aken je obraz, pogosto pa se pojavljajo tudi na prsih in hrbtu. Pri nastanku aken sodeluje več dejavnikov. Le-ti so dednost, hormoni in bakterije.
Prva vidna sprememba na koži pri osebah, ki imajo težave z aknami je lezija, ki se imenuje komedon.
Nastanek komedona je kompleksen proces, ki vključuje povečano poroževanje celic. Le-to vodi do nabiranja mrtvih celic, kar ima za posledico zožitev pilosebacealnega kanala in onemogočen pretok sebuma na površino kože. Znano je, da hormoni, predvsem moški spolni hormon spodbujajo povečano poroženevanje celic kot tudi povečano izočanje sebuma. Prav tako pri osebah, ki imajo težave z aknami obstaja povečana občutljivost receptorjev na normalne vrednosti moških spolnih hormonov.
Pomemben dejavnik pri nastanku aken je bakterija Cutibacterium acnes (C. acnes). Ta anaerobna bakterija spodbudi vnetni odgovor in sicer tako, da razgradi sebum na proste maščobne kisline, ki delujejo komedogeno (maši in zapira pore ter povzroča ogrce, mozolje in akne). Tako nastale lezije se imenujejo mikrokomedoni, ki so predstadij komedonov.
Od mikrokomedona do akne
Mikrokomedoni so začetne spremembe in so klično nevidni na koži. So primarne nevnetne spremembe in so vidni samo pod mikroskopom v obliki čepa sestavljenega od 40 do 80 poroženelih celic pomešanih s sebumom in bakterijami. Papule, pustule pa so vnetne oziroma sekundarne kožne spremembe.
Ocenjevanje težavnost aken na temelju vidnih lezij na površini ni pravilen način. Tisto kar vidimo na obrazu kot akne je v namreč mešanica sprememb v različnih fazah razvoja folikula. Mikrokomedoni, kot predstadij komedonov, so 100-krat številčnejši od vidnih lezij in so najpogosteje odgovorni za kronično naravo aken.
Danes so vse jasnejši mehanizmi preobrazbe zdravega folikula v mikrokomedon oziroma tako imenovan comedo-switch. Nova spoznanja v zdravljenju aken posebno pozornost namenjajo pomembnosti pravočasne terapije, ki regulira prekomerno izločanje sebuma in povečano poroževanje celic in s tem povratek folikula v predhodno fiziloško stanje .
Zdravljenje aken se začne z zdravljenjem mikrokomedonov
Terapija aken je usmerjena na zmanjšanje nastajanja sebuma, komedonov, vnetja in infekcije, a vrsta zdravljenja je odvisna od klinične slike.
Najpomembnejši cilj zdravljenja aken morajo biti tudi mikrokomedoni, predstadij komedonov.
Le-ti so žarišče vnetja , tleči plamen, ki se še lahko pogasi s pravočasno terapijo in prilagojeno higijeno in nego kože. Ne pozabimo, da so mikrokomedoni reverzibilne lezije, kar pomeni, da je mogoče preprečiti njihov prehod v stadij komedona in tako vrniti folikul v fiziološko stanje.