Lasišče

Okužba lasišča (Tinea capitis)

Tinea capitis pomeni glivično okužbo lasišča, katere najpogostejši povzročitelj je Trichophyton tonsurans, a tudi Microsporum canis in Microsporum audouinii. Bolezen prizadene predvsem otroke, je nalezljiva in lahko povzroči epidemijo.

Na lasišču se postopoma pojavijo okrogli in suhi luskasti predeli z možnim izpadanjem las. Okužba s plesnijo Trichophyton tonsurans povzroča "črne lise" na mestu lomljenja dlačic na površini kože, medtem ko Microsporum audouinii povzroča "sive lise".

Zdravljenje temelji na uporabi peroralnih antimikotikov (zdravila za zdravljenje glivičnih okužb, ki se jemljejo peroralno), včasih v kombinaciji z lokalnimi antimikotiki.

Pri okužbi lasišča predstavljajo posebno kategorijo asimptomatski nosilci. To so lahko na primer ljudje iz istega gospodinjstva ali delovnega mesta. Da bi preprečili nadaljnje širjenje okužbe, prenašalcem pogosto svetujemo uporabo šampona s selenijevim disulfidom.
 

Atletsko stopalo (Tinea pedis)

Atletsko stopalo ali tinea pedis je površinska okužba kože stopal in prstov. Predstavlja najpogostejšo dermatomikozo prav zato, ker se stopala potijo, vlaga pa prispeva k rasti in razvoju glivic. Ob poškodbi kože je oslabljena njena zaščitna pregradna funkcija, ko se lahko razvije sekundarna bakterijska okužba.

Okužba kože stopal se lahko kaže kot:
  • interdigitalna okužba - zajema prostor med dvema prstoma. Najpogostejša povzročitelja sta Trichophyton rubrum in Trichophyton mentagrophytes. Večinoma se začne v predelu 3. in 4. prostora med prsti.
  • »mokasinski tip« okužbe – pojavijo se sivkaste linije in rdečina kože. Prizadene celotno stopalo, kjer je lahko prizadet tudi prostor med prsti. Najpogostejši povzročitelj je Trichophyton rubrum.
  • »vnetni tip« okužbe – pojavijo se mehurji in izrazita je maceracija prizadetih delov stopala.

Terapija je odvisna od resnosti simptomov. Če gre za blago okužbo, se uporabljajo pripravki za zunanjo uporabo, za katere je značilno antibakterijsko in proti glivično delovanje. V tem primeru se priporoča antiseptična raztopina za kožo v obliki pršila na osnovi oktenidina zaradi antibakterijskega in proti glivičnega delovanja. V hujših primerih se uporabljajo peroralni antimikotiki.
  
Pogosto se zgodi, da se okužba znova in znova »vrne«. Takrat je treba poleg ustrezne terapije pozornost usmeriti tudi na nefarmakološke metode:
  • čim večkrat in kadar je le mogoče nosite odprte čevlje ter redno menjajte nogavice in čevlje
  • po prhanju stopala dobro osušite, predvsem med prsti, da ni vlažnih mest, primernih za razvoj glivic
  • ne uporabljajte javnih kopališč, bazenov ipd.
 

Srbečica (Tinea barbae)

Glivično okužbo brade in brkov imenujemo Tinea barbae. Prenaša se predvsem z živali na človeka, najpogostejša povzročitelja pa sta Trichophyton verrucosum (prenaša se z goveda) in Trichophyton mentagrophytes (prenaša se s konj).

Za okužbo so značilne obročaste spremembe na površini kože. Pri blažjih oblikah se uporabljajo antimikotiki za zunanjo uporabo, pri srednjih in hudih oblikah pa se v terapijo uvedejo peroralni antimikotiki, včasih v kombinaciji s kortikosteroidi.
 

Okužba trupa, okončin in obraza (Tinea corporis)

Tinea corporis je dermatofitna okužba kože obraza, rok in trupa. Zanj so značilne rožnate do rdeče obročaste lise in plaki z dvignjenimi robovi. Prav zaradi značilnega obročastega videza se okužba v angleščini imenuje tudi ringworm.

Povzročitelji so običajno Trichophyton mentagrophytes, Trichophyton rubrum in Microsporum canis. Terapija temelji predvsem na antimikotikih za zunanjo uporabo.
 
Tinea versicolor

Okužba z glivico Malassezia furfur (Tinea versicolor)

Za Tineo versicolor, okužbo z glivico Malassezia furfur, so značilne luskaste lise različnih barv, od bele do rjave.

Najpogosteje se pojavi pri mlajših ljudeh, povezana pa je s čezmernim izločanjem sebuma.

Razen značilnih madežev na splošno ne povzroča drugih simptomov, zdravimo pa ga z lokalno aplikacijo antimikotikov.

VLOGA OKTENIDINA PRI ZDRAVLJENJU GLIVIČNIH OKUŽB