Antiseptik je snov, ki se uporablja za uničevanje mikroorganizmov na živih tkivih, kot so koža, rane ali sluznice. Antisepsa pa se nanaša na vse protimikrobne ukrepe s katerimi preprečimo neželeno kolonizacijo ali okužbo, lahko pa se uporablja tudi za zdravljenje okužb. Antisepso lahko dosežemo z enkratno ali večkratno uporabo antiseptika. Cilj uporabe antiseptikov je zmanjšanje števila mikroorganizmov do te mere, da niso več sposobni razmnoževanja in s tem povzročanja okužbe na površini (koža, rane, sluznice), v telesnih votlinah ali na kirurško izpostavljenih tkivih.

Antibiotik je prav tako snov, ki zavira rast mikroorganizmov, vendar je učinkovit samo proti bakterijam. Nekateri antibiotiki so učinkoviti proti različnim vrstam bakterij, nekateri pa samo proti eni vrsti.
Pri uporabi antibiotikov in antiseptikov imamo enak cilj: preprečevanje ali zdravljenje okužbe, ki so jo povzročili patogeni mikroorganizmi. Pomembna razlika pa je pri pojavu odpornosti mikroorganizmov. Antibiotiki imajo specifično delovanje na mikroorganizme: preprečijo sintezo celične stene, določenih beljakovin ali DNA. Zaradi nepravilne in prekomerne uporabe antibiotikov so imeli mikroorganizmi dovolj časa, da so se prilagodili na antibiotike ter razvili mehanizme, s katerimi so postali odporni proti antibiotikom. Antiseptiki imajo nespecifično delovanje, zato mikroorganizmi težje razvijejo mehanizme odpornosti. Posledično je več mikroorganizmov odpornih proti antibiotikom kot antiseptikom. Kot že omenjeno: antibiotiki uničijo samo bakterije, antiptiki pa tudi glive in viruse.

Pri preventivi ali zdravljenju okužbe, se je potrebno zavedati za kakšno vrsto težave oziroma okužbe gre.

Pri lokalnih okužbah je potrebno, da v kratkem času omogočimo zmanjšanje števila mikroorganizmov brez sistemskega učinka. Pri tem imajo prednost antiseptiki zaradi kratkega časa delovanja, visoke učinkovitosti, manjšega pojava odpornosti mikroorganizmov ter manjše možnosti alergijske reakcije.

Pri sistemskih okužbah je potrebna uporaba antibiotikov, saj imajo samo ti učinek na celoten organizem. Pri določenih ranah pa antibiotik ne uspe preprečiti razmnoževanja mikroorganizmov. V takih primerih je učinkovita uporaba tako antibiotikov, ki delujejo sistemsko, kot antiseptikov, ki lokalno delujejo na rano.

Preventivno se priporoča uporaba antiseptikov pred operacijami, pri neželeni kolonizaciji (na primer z MRSO), po naključni kontaminaciji kože, sluznice ali ran, kjer obstaja tveganje za okužbo in kot zgodnja terapija v primeru kritične kolonizacije ran pri kroničnih ranah.

Poznamo več različnih antiseptikov, vsak ima pozitivne in negativne lastnosti. Nekateri so poznani že dlje časa, ves čas pa odkrivajo tudi nove. Med moderne antiseptike spada oktenidinijev diklorid, ki ga najdemo v zdravilu Ofenosept. Uporablja se za antiseptično zdravljenje majhnih površinskih ran in razkuževanje kože pred nekirurškimi posegi. Primerno je tudi za ponavljajoče kratkotrajno antiseptično zdravljenje sluznice in sosednjih tkiv pred kateterizacijo sečnega mehurja.

Ofenosept® 1 mg/ 20 mg v 1 ml dermalna raztopina

Urška Vrhovnik

VIRI:

1. Kohanski M. A., Dwyer D. J., Collins J. J. 2010. How antibiotics kill bacteria: from targets to networks. Nature Reviews Microbiology, 8, 423-435
2. Kramer A., Assadian O., Müller G., Reichwagen S., WidulIe R., Heidt P., Nürnberg W. 2008. Octenidine, Clorhexidine, Iodine and Idophores. Stutttgart. Georg Thieme Verlag KG. 85 str.
3. Povzetek glavnih značilnosti zdravila Ofenosept 1 mg/20 mg v 1 ml dermalna raztopina. 2017