Antiseptiki so bistveni del prakse pri nadzoru nad okužbami. Vedno večja zaskrbljenost glede možnosti za mikrobiološko kontaminacijo rane in tveganja za okužbo je povzročila tudi večjo uporabo antiseptikov. V teh izdelkih najdemo široko paleto snovi, veliko se jih uporablja za antiseptično oskrbo ran že stoletja. Kljub temu je manj znanega o načinu delovanja teh učinkovin kot o antibiotikih. Na splošno imajo antiseptiki širši spekter delovanja kot antibiotiki, v primerjavi z antibiotiki imajo nespecifične mehanizme delovanja, in zato manjšo možnost razvoja odpornosti proti bakterijam.
Kot antiseptiki se uporabljajo alkohol, klorheksidin, poliheksanid, jod, oktenidinijev diklorid, vodikov peroksid, triklosan ter srebrove spojine.
Alkoholi - najbolj razširjena sta etanol in propanol. Alkoholi imajo hitro protimikrobno delovanje s širokim spektrom proti bakterijam, virusom in glivam. Ne učinkujejo na spore, zato se ne priporočajo za sterilizacijo, ampak se pogosto uporabljajo za preprečevanje kožnih bolezni. Številni antiseptiki, poleg alkohola vsebujejo tudi nizke količine drugih antiseptikov: klorheksidin, ki na koži ostane tudi, ko alkohol že izhlapi, ali snovi, ki skrajšajo čas izhlapevanja alkohola. Uporaba alkoholov na rani ni primerna za otroke, saj povzroča pekoč občutek, poleg tega pa lahko povzroči opekline in upočasni celjenje ran.
Klorheksidin – najpogosteje uporabljen antiseptik. Razlog za to je predvsem v širokem spektru delovanja. Deluje na bakterije, viruse in glive, vendar ne učinkuje na spore. Aktivnost klorheksidina je odvisna od pH in se močno zmanjša ob prisotnosti organske snovi (kri, beljakovine). Potrebno je opozoriti, da obstajajo opisani primeri draženja kože ob uporabi klorheksidina. Prav tako se opaža pojav rezistence: po Gramu negativne bakterije so že odporne proti klorheksidinu.
Jod – tudi jod ima širok spekter delovanja (bakterije, glive, virusi in spore). Kot antiseptik se različne jodove raztopine uporabljajo že več kot 150 let. V preteklosti so bile jodove raztopine zelo nestabilne, zato se sedaj večinoma uporablja povidon-jod. Povidon je nosilec joda, omogoča pa tudi njegovo počasnejše sproščanje. Uporaba povidon-joda lahko povzroča alergije, ne smejo ga uporabljati ljudje, ki imajo težave s ščitnico, prav tako pa lahko v kombinaciji z oktenidinijevim dikloridom ali klorheksidinom povzroča trajno obarvanje kože v vijolično. Uporaba pri otrocih se odsvetuje.
Srebrove spojine – v zadnjih letih se uporabljajo za preprečevanje infekcij opeklin in oči ter za uničevanje bradavic.
Vodikov peroksid – ima širok spekter učinkovitosti proti virusom, bakterijam, bakterijskim sporam in kvasovkam. Možen je pojav odpornih bakterij: prisotnost encima katalaze ali drugih peroksidaz v mikroorganizmih poveča odpornost proti nižjim koncentracijam. Na sobni temperaturi je nestabilen, tako da moramo uporabiti vedno sveže pripravljeno raztopino.
Triklosan – poleg antiseptičnih lastnosti ima lahko tudi protivnetno delovanje. Najbolj je učinkovit proti po Gramu pozitivnim bakterijam, proti po Gramu negativnim bakterijam in kvasovkam pa ima slabšo učinkovitost
Poliheksanid – eden od sodobnih antiseptikov. Ima širok antimikrobni spekter, nizko toksičnost, se ne absorbira, lahko pa ga uporabimo kot raztopino, gel, mazilo, peno ali povoj za rano. Poleg oskrb ran ga uporabljajo še za ohranjanje in dezinfekcijo kontaktnih leč, dekolonizacijo kože in sluznice ter predoperativno antiseptično in ustno izpiranje. Prisotnost krvi in beljakovin ne zmanjša protimikrobne učinkovitosti. Zaradi načina delovanja potrebuje poliheksanid približno 5 minut po nanosu, da se doseže popoln antiseptični učinek, kar je precej več kot pri ostalih antiseptikih (približno 30 sekund). Je zelo učinkovit pri zdravljenju kroničnih ran.
Oktenidinijev diklorid (oktenidin) – tako kot poliheksanid tudi oktenidin velja za moderen antiseptik. Ni poznanih odpornosti bakterij proti oktenidinu. Ima širok spekter delovanja (bakterije, glive, virusi). Uporablja se za antiseptično oskrbo kože, ran in sluznice. Zaradi njegove učinkovitosti in protimikrobnega spektra je oktenidin pri prevetnivni oskrbi ran, kože in sluznice boljši od drugih antiseptičnih snovi, ki so trenutno v uporabi. Antiseptično učinkovitost doseže v 30 sekundah. Oktenidin ne prehaja v organizem preko ran in sluznic, zato je tudi primeren za uporabo pri novorojenčkih in otrocih.
Oktenidin najdemo v zdravilu Ofenosept. Uporablja se za antiseptično zdravljenje majhnih površinskih ran in razkuževanje kože pred nekirurškimi posegi. Primeren je tudi za ponavljajoče kratkotrajno antiseptično zdravljenje sluznice in sosednjih tkiv pred kateterizacijo sečnega mehurja.
VIRI:
- McDonnell G., Russell A. D. 1999. Antiseptics and Disinfectants: Activity, Action, and Resistance. Clinical Microbiology Reviews, 12, 147–179
- Hübner N. O., Kramer A. 2010. Review on the Efficacy, Safety and Clinical Applications of Polihexanide, a Modern Wound Antiseptic. Skin Pharmacol Physiol. 23(suppl 1):17–27
- Hübner N. O., Siebert J., Kramer A. 2010. Octenidine Dihydrochloride, a Modern Antiseptic for Skin, Mucous Membranes and Wounds. Skin Pharmacol Physiol. 23:244–258
- Povzetek glavnih značilnosti zdravila Ofenosept 1 mg/20 mg v 1 ml dermalna raztopina. 2017