NA SPLOŠNO O RANAH
Načeloma so vse rane razvrščene v dve splošni kategoriji - akutne in kronične.
Akutne rane se praviloma pravilno zacelijo, zaradi česar se ohrani anatomska in funkcionalna celovitost kože. Delimo jih na travmatske, toplotne, kemične (povzročene z delovanjem kisline ali alkalije) in radiacijske (nastanejo zaradi delovanja UV in radiacijskega sevanja).
Med travmatske akutne rane štejemo športne rane, odrgnine (poškodbe zaradi drgnjenja ali drgnjenja ob povrhnjico), vbodne (posledica delovanja ostrega predmeta, ki je prebil povrhnjico in se zataknil v dermis ali globlje tkivo), ugrize (prebod površina kože z zobmi), ureznine ali raztrganine (koža je ostro odrezana), raztrganine (posledica rezanja različnih plasti kože z ostrim predmetom), zmečkanine, strelne in amputacijske rane.
Pri kroničnih ranah je proces celjenja zaradi določenega razloga moten.
Ne glede na to, kako neškodljive se nam zdijo nekatere rane, vse zahtevajo ustrezno oskrbo z uporabo ustreznega antiseptika, saj se na ta način izognemo možnosti okužbe ter zagotovimo boljše in hitrejše celjenje.

FAZE CELJENJA RAN
Celjenje rane je kompleksen proces, ki predstavlja odziv telesa na poškodbo in se začne takoj po pretrganju celovitosti kože, njegov cilj pa je ponovna vzpostavitev kontinuitete kože.
V procesu zdravljenja ločimo štiri stopnje:
HEMOSTAZA - poškodba kože povzroči poškodbo žil in krvavitev, čemur takoj sledi zoženje žil. Vazoaktivne spojine sprožijo in spodbudijo prehod določenih celic iz krvi v prostor okoli krvnih žil. Trombociti proizvajajo hemostatično (zaustavi krvavitev) snov, imenovano fibrin, ter citokine, ki vplivajo na dogodke med procesom celjenja ran.
VNETJE - vnetne celice in levkociti vse pogosteje prihajajo v predel rane.
PROLIFERACIJA - faza nastajanja granulacijskega tkiva, ki prispeva k trdnosti in celovitosti rane (obstajajo dokazi o povečani sintezi kolagena že v naslednjih 10 urah po poškodbi, z vrhuncem sinteze pet do sedem dni po poškodbi), nastajanje novih krvnih žil in epitelizacija, torej obnova zaščitne bariere kože.
REMODELACIJA - zadnja faza celjenja rane, ki vključuje sintezo in razgradnjo kolagena z namenom povečanja trdnosti in odpornosti na raztezanje in traja do dve leti, lahko tudi dlje. V tej fazi se nastajanje novih krvnih žil ustavi.
V procesu zdravljenja ločimo štiri stopnje:
HEMOSTAZA - poškodba kože povzroči poškodbo žil in krvavitev, čemur takoj sledi zoženje žil. Vazoaktivne spojine sprožijo in spodbudijo prehod določenih celic iz krvi v prostor okoli krvnih žil. Trombociti proizvajajo hemostatično (zaustavi krvavitev) snov, imenovano fibrin, ter citokine, ki vplivajo na dogodke med procesom celjenja ran.
VNETJE - vnetne celice in levkociti vse pogosteje prihajajo v predel rane.
PROLIFERACIJA - faza nastajanja granulacijskega tkiva, ki prispeva k trdnosti in celovitosti rane (obstajajo dokazi o povečani sintezi kolagena že v naslednjih 10 urah po poškodbi, z vrhuncem sinteze pet do sedem dni po poškodbi), nastajanje novih krvnih žil in epitelizacija, torej obnova zaščitne bariere kože.
REMODELACIJA - zadnja faza celjenja rane, ki vključuje sintezo in razgradnjo kolagena z namenom povečanja trdnosti in odpornosti na raztezanje in traja do dve leti, lahko tudi dlje. V tej fazi se nastajanje novih krvnih žil ustavi.

Kako pravilno zdraviti rano?
Umijte si roke z milom in vodo ter jih razkužite z razkužilom za roke. Če rana krvavi, ustavite krvavitev z rahlim pritiskom in po možnosti dvignite del telesa, kjer je rana.
Rano sperite s tekočo čisto vodo, da odstranite nečistoče in rano posušite tako, da jo nežno popivnate s čisto gazo. Predel rane in okolico rane obrišite z vsaj dvema tamponoma, namočenima v raztopino Ofenosept® in počakajte, da deluje vsaj eno do dve minuti. Lažje dostopna mesta lahko zdravimo tako, da zdravilo popršimo neposredno na rano.
Pokrijte rano s sterilno gazo, povojem ali obližem.
Rano vsakih 24 - 48 ur previjemo tako, da zamenjamo sterilno gazo ali povoj, rano predhodno zdravimo z Ofenosept®raztopino. Zaradi dolgotrajnega učinka zdravila Ofenosept® je dovolj, da rano previjete enkrat dnevno.
Ofenosept®raztopina je antiseptik na osnovi oktenidina, ki ima poleg celovitega protimikrobnega delovanja tudi hiter začetek delovanja (v eni minuti) in dolgotrajen učinek (do 48 ur).
Zdravnika je treba obiskati v naslednjih primerih:
Če se tudi po antiseptičnem zdravljenju z raztopino Ofenosept® rana ne celi, oteče, ima neprijeten vonj, je prisoten izcedek ali povišana telesna temperatura, je potreben posvet pri zdravniku.
Rano sperite s tekočo čisto vodo, da odstranite nečistoče in rano posušite tako, da jo nežno popivnate s čisto gazo. Predel rane in okolico rane obrišite z vsaj dvema tamponoma, namočenima v raztopino Ofenosept® in počakajte, da deluje vsaj eno do dve minuti. Lažje dostopna mesta lahko zdravimo tako, da zdravilo popršimo neposredno na rano.
Pokrijte rano s sterilno gazo, povojem ali obližem.
Rano vsakih 24 - 48 ur previjemo tako, da zamenjamo sterilno gazo ali povoj, rano predhodno zdravimo z Ofenosept®raztopino. Zaradi dolgotrajnega učinka zdravila Ofenosept® je dovolj, da rano previjete enkrat dnevno.
Ofenosept®raztopina je antiseptik na osnovi oktenidina, ki ima poleg celovitega protimikrobnega delovanja tudi hiter začetek delovanja (v eni minuti) in dolgotrajen učinek (do 48 ur).
Kdaj poiskati zdravniško pomoč?
Zdravnika je treba obiskati v naslednjih primerih:
- rana je globlja od enega centimetra
- krvavitev se ne ustavi niti po neposrednem pritisku na rano ali pa traja dlje kot 20 minut
- rana je posledica hude nesreče.
Če se tudi po antiseptičnem zdravljenju z raztopino Ofenosept® rana ne celi, oteče, ima neprijeten vonj, je prisoten izcedek ali povišana telesna temperatura, je potreben posvet pri zdravniku.

Zakaj zdraviti rano z antiseptikom?
Antiseptiki so sredstva, ki jih nanašamo na kožo ali sluznico z namenom zatiranja rasti in delovanja oziroma zmanjšanja števila mikroorganizmov. Z uporabo antiseptikov se zapletom izognemo ali jih zmanjšamo.
Pri izbiri ustreznega antiseptika je treba upoštevati njegovo protimikrobno učinkovitost, začetek delovanja, trajanje učinka (tako imenovani rezidualni učinek), tveganje za nastanek alergijske reakcije, razvoj odpornosti mikroorganizmov. in varnosti uporabe.
Pri izbiri ustreznega antiseptika je treba upoštevati njegovo protimikrobno učinkovitost, začetek delovanja, trajanje učinka (tako imenovani rezidualni učinek), tveganje za nastanek alergijske reakcije, razvoj odpornosti mikroorganizmov. in varnosti uporabe.

Antiseptiki ne povzročajo odpornosti mikroorganizmov
Antiseptiki ne prispevajo k nastanku rezistence mikroorganizmov, kot je to pri sistemskih antibiotikih, zato so varnejši za uporabo in imajo zato prednost pri oskrbi ran, če se uporabljajo od samega začetka.
Največja nevarnost pri odprtih ranah je nevarnost multirezistentne okužbe s patogeni, odpornimi na več razpoložljivih sistemskih antibiotikov.
Največja nevarnost pri odprtih ranah je nevarnost multirezistentne okužbe s patogeni, odpornimi na več razpoložljivih sistemskih antibiotikov.

Prednosti oktenidina kot antiseptika
Sredi osemdesetih let 20. stoletja je bil razvit oktenidin, nova učinkovina, ki ima antiseptične lastnosti in je sestavina zdravila Ofenosept® in medicinskega pripomočka Octenisept® gel za rane. Oktenidin je danes postal standard pri zdravljenju in oskrbi ran in prevzel mesto vodilnega medicinskega izdelka za antiseptično zdravljenje ran in sluznic.
Oktenidin ima širok spekter protimikrobnega delovanja - kaže baktericidno (uničuje bakterije), fungicidno (uničuje glivice) in omejeno virucidno (uničuje viruse) delovanje. Deluje v eni minuti po nanosu z dolgotrajnim učinkom do 48 ur. Je brezbarven, neboleč in ima nizke alergične lastnosti, zato ga koža, sluznice in tkivo dobro prenašajo. Primeren je za uporabo pri otrocih, dojenčkih in nedonošenčkih.
Oktenidin ima širok spekter protimikrobnega delovanja - kaže baktericidno (uničuje bakterije), fungicidno (uničuje glivice) in omejeno virucidno (uničuje viruse) delovanje. Deluje v eni minuti po nanosu z dolgotrajnim učinkom do 48 ur. Je brezbarven, neboleč in ima nizke alergične lastnosti, zato ga koža, sluznice in tkivo dobro prenašajo. Primeren je za uporabo pri otrocih, dojenčkih in nedonošenčkih.