PRIPRAVA NA OPERACIJO

 

Operacija v medicini pomeni kirurški poseg, ki ga opravi zdravnik z namenom, da iz organizma odstrani obolelo ali poškodovano tkivo ali tujek ter pri oblikovanju ugotovi videz in delovanje posameznega organa. V zadnjem času je razvoj medicine in tehnologije zelo spremenil način njihovega izvajanja. Cilj je, da je operacija čim manj invazivna in čim krajšega trajanja.

Priprava vsakega operativnega posega se začne s pogovorom z zdravnikom in dogovorom za termin. Pred posegom mora bolnik opraviti predpisane laboratorijske in druge preiskave. Na podlagi rezultatov teh preiskav se anesteziolog odloči o izvedbi operacije v dogovorjenem terminu in o ustrezni vrsti anestezije.

Zdrava hrana

Zdrava prehrana

Pred operacijo lahko bolnik dobi navodila o pravilni prehrani. Glede na vrsto posega lahko prehrano obogatimo z določenimi sestavinami ali pa določimo popolno ali delno abstinenco od hrane za določen čas.

Pet dni pred operacijo

V okviru predoperativne priprave bolniku pet dni pred posegom priporočamo izvajanje posegov doma, s katerimi zmanjšamo možnost nastanka pooperativne okužbe mesta operacije. Postopek je sestavljen iz umivanja telesa in las z antimikrobnim losjonom in čiščenja preddvora nosu (začetni notranji del nosu) z antimikrobnim gelom.

Telo in lase je priporočljivo umiti z Octenisan® losjonom za umivanje enkrat dnevno, nato telo obrisati s čisto brisačo in obleči čista oblačila. Postopek protimikrobnega čiščenja nosu izvajamo dvakrat dnevno tako, da nosni gel Octenisan® md s čisto vatirano palčko nanesemo na preddvor nosu, nato pa nosnici stisnemo, da enakomerno porazdelimo gel.
 
Dan pred operacijo

Dan pred operacijo

Po opravljenem anesteziološkem pregledu in oceni zdravstvenega in čustvenega stanja lahko pacient poleg psihične podpore pred posegom dobi tudi pomirjevala.

Glede na vrsto operacije se lahko predpiše lahko prebavljiva hrana ali odvajala. Pred nekaterimi posegi se prepove uživanje tekočin.

FAZE CELJENJA RAN

 
Celjenje rane je kompleksen proces, ki predstavlja odziv telesa na poškodbo in se začne takoj po pretrganju celovitosti kože, njegov cilj pa je ponovna vzpostavitev kontinuitete kože.

V procesu zdravljenja ločimo štiri stopnje:

Hemostaza - poškodba kože povzroči poškodbo žil in krvavitev, čemur takoj sledi zoženje žil. Vazoaktivne spojine sprožijo in spodbudijo prehod določenih celic iz krvi v prostor okoli krvnih žil. Trombociti proizvajajo hemostatično (zaustavi krvavitev) snov, imenovano fibrin, ter citokine, ki vplivajo na dogodke med procesom celjenja ran.

Vnetje - vnetne celice in levkociti vse pogosteje prihajajo v predel rane.

Proliferacija - faza nastajanja granulacijskega tkiva, ki prispeva k trdnosti in celovitosti rane (obstajajo dokazi o povečani sintezi kolagena že v naslednjih 10 urah po poškodbi, z vrhuncem sinteze pet do sedem dni po poškodbi), nastajanje novih krvnih žil in epitelizacija, torej obnova zaščitne bariere kože.

Remodelacija - zadnja faza celjenja rane, ki vključuje sintezo in razgradnjo kolagena z namenom povečanja trdnosti in odpornosti na raztezanje in traja do dve leti, lahko tudi dlje. V tej fazi se nastajanje novih krvnih žil ustavi.